Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru 31. decembra 2024 odločno zavrnil pozive k predčasnemu odstopu s položaja. Macron je v nagovoru državljanom poudaril, da namerava svoj predsedniški mandat, ki se izteče spomladi leta 2027, izpeljati do konca. Izjavil je, da bo za izpolnitev mandata, ki so mu ga zaupali francoski volivci, delal do zadnje sekunde svojega mandata. Izjave prihajajo v času povečanih političnih pritiskov in zahtev opozicije po njegovem odstopu zaradi nestabilnih političnih razmer v državi. Macron je poudaril svojo zavezanost služenju državi in izvajanju reform kljub izzivom, s katerimi se spopada njegova administracija. S tem je poskušal pomiriti ugibanja o morebitni institucionalni krizi, ki bi jo povzročil njegov predčasen odhod iz Elizejske palače. Njegov nastop je bil usmerjen v zagotavljanje stabilnosti in kontinuitete francoske politike v prihodnjih dveh letih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo, 31. decembra, ob 20. uri iz Elizejske palače nagovoril državljane v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru. Gre za predzadnji tovrstni nastop v njegovem mandatu, s katerim je skušal javnosti in političnim tekmecem dokazati, da kljub pomanjkanju trdne večine v narodni skupščini ohranja polno sposobnost ukrepanja in vodenja države. Nagovor je potekal v času, ko se predsednik pripravlja na svojo zadnjo celotno koledarsko leto na položaju, pri čemer se spopada z zahtevnim političnim okoljem in parlamentarno razdrobljenostjo. Predsednik je v govoru poudaril ključne usmeritve za leto 2026, pri čemer je skušal stabilizirati politično situacijo, ki so jo v preteklem letu zaznamovale številne menjave na vrhu vlade in notranji nemiri. Macronov nastop je bil usmerjen v iskanje ravnovesja med napovedanimi reformami in potrebo po družbenem soglasju, hkrati pa je služil kot utrditev njegove avtoritete v zadnjem delu predsednikovanja. Dogodek so v živo prenašali vsi glavni francoski mediji, saj predstavlja enega najpomembnejših letnih političnih mejnikov v državi.

Bernard d'Ormale, soprog pokojne francoske filmske ikone Brigitte Bardot, je zavrnil predlog Elizejske palače o organizaciji državnega poklona. V pogovoru za revijo Paris Match je namesto protokolarnih časti pozval k ustanovitvi državnega tajništva za zaščito živali in odpravi uživanja konjskega mesa, kar bi po njegovem mnenju predstavljalo edini pravi poklon njeni zapuščini. S tem se je odzval na ponudbo predsednika Emmanuela Macrona, ki so jo svojci že predhodno zavrnili, upoštevajoč igralkino znano nezadovoljstvo z vladno politiko na področju pravic živali. Bardotova je bila v zadnjih letih svojega življenja izjemno kritična do francoskega političnega vrha, kar je leta 2023 izrazila tudi v ostrem pismu predsedniku Macronu, v katerem mu je očitala neukrepanje in strahopetnost. Pogrebne slovesnosti za zvezdnico, ki je umrla v starosti 91 let, bodo potekale 7. januarja v Saint-Tropezu. Verski obred v cerkvi Notre-Dame-de-l'Assomption bo zaradi pričakovanega velikega zanimanja javnosti neposredno prenašan na velikih zaslonih, s čimer bodo izpolnjene njene zadnje želje o skromnejšem slovesu v krogu bližnjih, a ob spoštovanju njene povezanosti z javnostjo.

Francoska predsedniška palača je družini nedavno preminule filmske ikone Brigitte Bardot predlagala organizacijo državne pogrebne slovesnosti oziroma nacionalnega poklona, vendar so bližnji igralke predlog zavrnili. Novico je za tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu predsednika Emmanuela Macrona, ki je pojasnil, da so se o možnosti uradne slovesnosti z družino posvetovali, a ta ni podala soglasja. V skladu z republikansko prakso se tovrstne časti vedno izvajajo le v dogovoru s svojci pokojnika. Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo v starosti 91 let, je bila v svetu prepoznavna kot ena največjih zvezd francoskega kina, hkrati pa je v zadnjih desetletjih sprožala številne polemike zaradi svojih političnih stališč. Kljub temu da je bila petkrat obsojena zaradi spodbujanja rasnega sovraštva, predvsem na račun muslimanske skupnosti, in je javno podpirala desničarsko stranko Nacionalni zbor, je Elizejska palača sledila tradiciji čaščenja kulturnih ikon. Pobudo za državni poklon je podprl tudi poslanec Éric Ciotti, ki je v ponedeljek sprožil peticijo in predsednika Macrona pozval k organizaciji slovesnosti, podobne tisti za Johnnyja Hallydaya leta 2017.

Družina nedavno preminule igralke in aktivistke Brigitte Bardot se ni odzvala na predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona o organizaciji nacionalnega ali ljudskega poklona v njeno čast. Elizejska palača je v torek sporočila, da je prišlo do stika s svojci, vendar ti niso podali soglasja za uradno državno slovesnost. Pobudo za tovrsten poklon je prvotno podal Éric Ciotti, predsednik stranke UDR in tesen zaveznik igralke, ki je bila znana po svojih tesnih stikih z desnim političnim polom. Predsednik Macron se prav tako ne bo udeležil pogreba, ki bo potekal 7. januarja v ožjem družinskem krogu v Saint-Tropezu. Iz urada predsednika so pojasnili, da ob podaji predloga še ni bilo natančno določeno, ali bi šlo za državno žalovanje ali za širši javni poklon. Ker se bližnji na ponudbo niso odzvali, bo slovo od ikone francoskega filma in borke za pravice živali ostalo zasebne narave, skladno z njenimi domnevnimi željami po preprostosti.

Elizejska palača je družini preminule filmske ikone Brigitte Bardot predlagala organizacijo državne pogrebne slovesnosti, vendar so njeni svojci ponudbo zavrnili. Kot je v torek potrdil vir blizu francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je med uradom predsednika in družino potekala izmenjava mnenj, v kateri je bila uradno ponujena častna slovesnost za ikono francoskega filma, ki je umrla v nedeljo. Svojci pokojne zvezdnice se na predlog niso odzvali oziroma ga niso sprejeli, s čimer so se odločili za zasebno obliko slovesa. Brigitte Bardot, ki je veljala za enega največjih simbolov francoske kulture in kinematografije, je s svojo smrtjo sprožila val žalovanja po vsem svetu. Kljub njeni neizmerni slavi in vplivu na svetovno umetnost se bo družina očitno držala njenih osebnih želja ali lastne presoje o zasebnosti, kar pomeni, da Francija ne bo priredila velikega uradnega dogodka, ki je sicer običajen za osebnosti takšnega formata. Odločitev družine odraža željo po mirnem in diskretnem slovesu od legendarne igralke in aktivistke.

Elizejska palača je družini Brigitte Bardot predlagala organizacijo državnega poklona, vendar družina ponudbe ni sprejela. Predlog je prišel na pobudo Érica Ciottija, predsednika UDR. Emmanuel Macron se pogreba, ki bo 7. januarja v Saint-Tropezu, ne bo udeležil.

Po smrti Brigitte Bardot so se pojavili odzivi v Saint-Tropezu, kjer so mnogi izrazili pretresenost in spregovorili o njenem težkem zdravstvenem stanju pred smrtjo. Sprva je želela biti pokopana na svojem posestvu La Madrague ob morju, vendar se je kasneje odločila za pokop na tamkajšnjem pokopališču ob morju. Pojavile so se tudi pobude za ustanovitev muzeja Brigitte Bardot v Saint-Tropezu.

Brigitte Bardot, ki je umrla v starosti 91 let, bo pokopana na pokopališču v Saint-Tropezu in ne na svojem posestvu La Madrague, kot je sprva želela. Njene zadnje želje so se spremenile, prvotno pa je želela biti pokopana v svojem vrtu s svojimi živalmi. Pogreb bo potekal 7. januarja v Saint-Tropezu.

Evropski zavezniki Ukrajine naj bi do januarja 2026 končali usklajevanje varnostnih jamstev za državo. Predstavnik Elizejske palače je razkril, da si Macron želi takšnega izida. Evropska unija (EU) načrtuje zaključek usklajevanja varnostnih jamstev za Ukrajino januarja, poroča Euractiv, ki se sklicuje na predstavnika Elizejske palače.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se bo danes ob 16.30 v Elizejski palači sestal s predstavniki kmetijskih sindikatov, da bi razpravljali o sporazumu Mercosur.

Vodja službe za srebrnino v francoski Elizejski palači in še dva moška naj bi ukradli porcelan in drugo namizno posodo v vrednosti več tisoč evrov iz predsedniške rezidence. Vsi trije bodo stopili pred sodišče.

V Franciji so aretirali člana osebja Elizejske palače, uradne rezidence francoskega predsednika, zaradi kraje srebrnega jedilnega pribora in drugih predmetov v vrednosti več tisoč evrov. Upravnik palače je prijavil izginotje predmetov, katerih vrednost se ocenjuje med 15.000 in 40.000 evri. Večino srebrnine je dobavila manufaktura Sèvres.

Direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe je izjavila, da ameriška obveščevalna skupnost ocenjuje, da Rusija nima sposobnosti osvojiti Ukrajine, kaj šele Evrope. Pojasnila je, da ne podpirajo stališč EU in Nata, da Rusija načrtuje invazijo ali osvojitev Evrope.

Kremljev tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je potrdil, da je Vladimir Putin pripravljen na dialog z Emmanuelom Macronom glede situacije v Ukrajini. Elizejska palača je to pripravljenost pozdravila in poudarila, da je cilj najti diplomatsko rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Podrobnosti in načini dialoga bodo določeni v prihodnjih dneh.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v prihodnjih dneh preučil možnosti za začetek dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kremelj se je odzval z izjavo, da je Putin vedno pripravljen na dialog, vendar poziva k pogovorom brez 'klovnovščine'.

Kremlj je zanikal poročila o pripravah na trilateralne mirovne pogovore med Rusijo, Ukrajino in ZDA. Ukrajinska vojska se je borila proti ruskemu pritisku v regiji Sumy. Rusija naj bi prisilno preselila več deset ljudi iz obmejne vasi. Zadnji neposredni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki so potekali julija v Turčiji.

Uslužbenca, ki je bil odgovoren za shranjevanje srebrnine francoskega predsednika, in še dva moška bodo sodili zaradi kraje porcelana in druge dragocene posode. Uprava Elizejske palače je prijavila izginotje srebrnine, ki se uporablja za državne večerje in druge uradne dogodke. Vrednost manjkajočih predmetov je ocenjena med 15.000 in 40.000 evri.

Lastnik pekarne "Mašenka", Denis Maksimov, je poročal o znatnem povečanju števila obiskovalcev po tem, ko je Putinu postavil vprašanje na liniji vprašanj in odgovorov. Poleg tega je Maksimov od Putina prejel ikono in redko vino.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je kritiziral Facebook zaradi objave lažnega videoposnetka o domnevnem državnem udaru v Franciji. Macron je pozval k strožjim pravilom za obravnavo dezinformacij na spletnih omrežjih.

Po poročanju poljske radijske postaje RMF FM, se sobotno srečanje o Ukrajini v Parizu ne bo zgodilo. Srečanje, na katerem naj bi sodelovali predstavniki ZDA, Ukrajine, Francije, Nemčije in Velike Britanije, je bilo namenjeno reševanju situacije v Ukrajini. Informacija prihaja iz neimenovanega vira iz Elizejske palače.

Francoska prva dama Brigitte Macron se je znašla v središču škandala, ko je posnetek razkril, da je feministične aktivistke, ki so protestirale na koncertu komika Aryja Abittana, v šali označila za "neumne prasice". Izjava je na družbenih omrežjih povzročila burne odzive feminističnih skupin, ki so izrazile ogorčenje nad njenimi besedami.

Romunski predsednik Nicușor Dan se je v torek v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Elizejski palači. To je bil prvi uradni obisk Nicușorja Dana, odkar je prevzel funkcijo. Pred srečanjem z Macronom se je Dan sestal s predstavniki romunske skupnosti, kjer naj bi imel nerazumljiv govor.

Francija je potrdila, da je Beninu na zahtevo oblasti v Cotonouju nudila podporo v obliki nadzora, opazovanja in logistične pomoči pri preprečevanju poskusa državnega udara, ki se je zgodil prejšnji konec tedna. Elizejska palača je poudarila, da je bil namen podpore pomagati lojalnim silam pri obrambi pred pučisti.

Nicolas Sarkozy je v svoji knjigi razkril, da je pred vstopom v zapor zavrnil ponudbo Emmanuela Macrona za spremembo zapora, saj je želel biti obravnavan kot vsak drug državljan. Hkrati pa ga obtožuje, da je z objavo knjige o svojem času v zaporu pomagal dedičem Jean-Marie Le Pena, da so postali sprejemljivi.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je v Franciji srečal s predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je za hrvaško delegacijo priredil svečano večerjo. Spremljala ga je soproga Ana Maslać Plenković.

Župan Bukarešte, Nicușor Dan, bo v ponedeljek in torek obiskal Francijo, kjer se bo srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Elizejski palači. Obisk vključuje tudi srečanje z Romuni v diaspori v Parizu.

Kitajski predsednik Xi Jinping in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se 4. decembra 2025 sestala v Pekingu. Poudarila sta širitev sodelovanja med državama na različnih področjih. Macron je bil na državniškem obisku na Kitajskem.

Elizejska palača je odgovorila na kritike CNewsa glede predlagane "oznake" za medije, ki naj bi jo izvajali strokovnjaki. Emmanuel Macron je pred tem zagovarjal takšno "labellisation" medijev, kar je na CNewsu izzvalo primerjave s "Pravdo".

Med ponovnim srečanjem z Emmanuelom Macronom v Parizu je Volodimir Zelenski izpostavil tri ovire za končanje vojne z Rusijo: ozemeljsko celovitost, suverenost in varnostna jamstva. Macron je obljubil nespremenjeno podporo Francije Ukrajini in napovedal nove sankcije proti Rusiji. Kremelj je potrdil, da se bo Steve Whitkoff v torek sestal z Vladimirjem Putinom.

Volodimir Zelenski se je v Parizu srečal z Emmanuelom Macronom, medtem ko je Donald Trump izrazil optimizem glede možnosti dogovora o rešitvi konflikta v Ukrajini. Kljub temu je Marco Rubio po ameriško-ukrajinskih pogovorih na Floridi poudaril, da je še veliko dela.

Emmanuel Macron bo v ponedeljek v Parizu sprejel Volodimirja Zelenskega, kjer bosta razpravljala o pogojih za pravičen in trajen mir v Ukrajini. Ukrajinska pogajalska skupina je odpotovala v ZDA na pogovore o ameriškem načrtu za končanje konflikta z Rusijo, kjer se bodo srečali s predstavniki Donalda Trumpa.

Francosko kasacijsko sodišče je potrdilo obsodbo nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja zaradi nezakonitega financiranja njegove kampanje za ponovno izvolitev leta 2012, kar je njegova druga dokončna obsodba. Sodišče bo odločilo o načinu izvršitve kazni, ki vključuje možnost nošenja elektronske zapestnice, s katero bi se izognil zaporu.

Emmanuel Macron je ponovil, da je pripravljen na dialog z alžirskim predsednikom, z namenom »napredka«. Poudaril je, da sta se Boualem Sansal in njegova žena po vrnitvi v Francijo počutila dobro. Sansala je Macron sprejel v Elizejski palači po njegovi izpustitvi in zdravljenju v bolnišnici v Berlinu.

Emmanuel Macron je v ponedeljek v Elizejski palači gostil francoske vodje podjetij na prvem dogodku "Choose France - Édition France". Cilj srečanja je bil okrepiti zaupanje podjetnikov v francosko gospodarstvo in jih pomiriti glede politične nestabilnosti v državi.

Amine Kessaci, brat umorjenega Mohameda Mehdija Kessacija, je v kolumni v Le Monde izrazil žalost in napovedal nadaljevanje boja proti trgovini z drogami in nasilju v Marseillu. Kljub družinski tragediji se je zavezal, da ne bo utihnil in bo še naprej deloval proti narkotrafiku.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sklical srečanje z več ministri in tožilcem iz Marseilla, da bi razpravljali o izvajanju zakona o narkotrafiku in zaskrbljujočih razmerah v Marseillu. Srečanje naj bi se osredotočilo na ukrepe za boj proti trgovini z drogami in na varnostno situacijo v mestu.

Ukrajina načrtuje posodobitev svoje zračne flote z nakupom do 100 francoskih bojnih letal Rafale. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Franciji podpisal izjavo o nameri za nakup teh letal. Dogovor vključuje tudi nakup sistemov zračne obrambe, dronov in vodenih bomb. Finančne podrobnosti posla niso bile razkrite, nakup pa odpira vprašanja o financiranju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in palestinski predsednik Mahmoud Abbas sta se v torek, 11. novembra 2025, dogovorila o ustanovitvi skupnega odbora, ki bo zadolžen za pripravo ustave prihodnje palestinske države. Macron je ob srečanju z Abbasom v Elizejski palači poudaril, da bo Francija sodelovala s Palestinsko upravo pri pripravi ustave. Ob Abbasovem prvem obisku v Franciji po priznanju palestinske države je Macron opozoril Izrael, da je kolonizacija Zahodnega brega "rdeča črta". Abbas je ponovil svojo namero o organizaciji volitev.

Emmanuel Macron se je srečal z Mahmudom Abbasom in napovedal ustanovitev "skupnega odbora za krepitev palestinske države". Ponovil je, da bo vsak izraelski načrt za priključitev Zahodnega brega "rdeča črta". Abbas je obljubil reforme, vključno z izvedbo volitev. Izraelsko veleposlaništvo je srečanje označilo za manipulacijo francoske javnosti. Jean-Paul Chagnollaud meni, da želi Francija predlagati drugačno pot od ZDA.

Claude Guéant, nekdanji generalni sekretar Elizejske palače pod vodstvom Nicolasa Sarkozyja, je bil v pritožbenem postopku obsojen na eno leto pogojne zaporne kazni v aferi o javnomnenjskih raziskavah. Njegova kazen je bila znižana v primerjavi s prvostopenjsko obsodbo. Guéant je napovedal pritožbo na kasacijsko sodišče.

Bruno Retailleau, predsednik stranke Les Républicains, je javno pozval francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj razmisli o odstopu, pri čemer se je skliceval na primer generala de Gaulla. Retailleau je poudaril, da je odločitev o odstopu v rokah Macrona samega, hkrati pa izrazil željo po predčasnih predsedniških volitvah. Nasprotno pa Xavier Bertrand podpira, da Macron dokonča svoj mandat.

Brigitte Macron, prva dama Francije, se je ob prijavi v svoj osebni prostor na davčni spletni strani pojavila pod imenom "Jean-Michel dit Brigitte Macron". Njen kabinet je incident potrdil, sprožena pa je bila tudi preiskava. Incident se je zgodil v ozadju večletnih govoric, da je Brigitte Macron transseksualec.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Njegov odvetnik je sporočil, da je Sarkozy takoj po prihodu v zapor vložil zahtevo za izpustitev. Sočasno so se pojavile kritike glede njegove obsodbe, češ da gre za kršitev človekovih pravic.